14. februar 2021

Končno spet na barki!

Nedelja! Malo pred deseto zvečer sem v barki. Trideset ur nazaj sem bil še v Kočevskem Rogu. Rad imam to roško divjino. Sobota je bila sanjska. Oster zrak je bistril misli in poskušal prilesti do kože. Minus deset ni malo, pa tudi nič posebnega ne. Veje vse »smetaneste« od zadnjega sneženja, nebo modro. Kaj drugega kot asociacija na bela jadra pod modrim nebom…