In se je začela ta pot tja nekam visoko na sever, v polarne kraje. Besede Arktika se skoraj ne upam izgovoriti…Pred več kot letom, (sta morda že dve?) me je Miran povabil k soudeležbi. In zdaj sem tu na Skokici.
Ta blog bo pisan drugače, kot sem ga do sedaj. Prispevki bodo dodajani na vrhu in ne na koncu, kot sicer.
Miranov Blog spremljate lahko TUKAJ, kjer je možno videti tudi pozicijo Skokice (Izbereš: Kje je Skokica)
Pa pojdimo…
Potrebujem to! Potrebujem »še eno Lungo« predno se odpravim na doolgo pot, »severno avanturo«, za katero ob vsem kar je za mano, sploh ni bilo dolgo časa jasno, ali se je bom lahko udeležil ali ne…
Janko je priplul v Nerezine s svojo jadrnico »Mavrico« vedno kot Janko. Od drugih se ni razlikovati in le zakaj bi se. No, po detaljjih že…pri njemu si namreč lahko kdaj dobil hladno točeno pivo, kar res ni kar tako. Za posadko je rad v šali povedal, da ima rad »komuniste« v njej in da ni nič hudega, če je vreme malo slabše, ker takrat vsi molijo…
Neštetokrat se spomnim misli, ki sem jo pred leti nekje prebral in ki gre tako: "Nekaterim je misel na delo strašno preprosta, drugim pa preprosto strašna«. Pri Miran Tepešu pa lahko mirno zapišemo: »Nekateri strašno veliko govorijo o jadranju, drugi pa preprosto jadrajo…«
