Slovo od "velikega Oliverja" v Splitu!

Beseda »Oliver« je dovolj. Pove vse!

Spomini zavrtijo film v preteklost…Doživeti, da ti »estradnik Oliver«, kdo ve koliko let že nazaj, v Vela Luki, kje pa drugje, pridrži »cimo« ko pristajaš, je posebno drag spomin, ko se »iz prve roke« zaveš, da gre za Človeka in da veliki »Č« pač ni naključje in da je nalepka »estradnik« zanj pravzaprav žaljiva.

…vmes se je zavrtelo kolo življenja. Tako in drugače. Oliver pa…kot tetovaža, te spremlja celo življenje, če ti je enkrat zlezla pod kožo…

Split; 31 julij 2018:

Jadrnica "Lunga" obotavljajoče reže brazdo proti Splitu. Danes se tam poslavlja  Split od "njega", ali pa "on" od Splita, saj je vseeno. Dejstvo je, da Oliverja Dragojevića, maskoto Dalmacije ni več...

...pas mater, pa smo mislili, da se to skoraj ne more zgoditi...

PACIFIK 2018

... nisem verjel, a "karte so se premešale na novo". Priložnost, za katero sem bil prepričan, da je ni več,...se je ponudila ponovno. In zdaj je tu. "Moj Ocean"! Tako željna plovba... Jasmin čaka pred Panamskim prekopom. Pridružim se mu v sredo, 28. marca. In potem greva. Čaka naju več kot 3800 milj. Spet bom videl ozvezdje južnega križa. In tam, v Polineziji, se bo zgodba združila z že doživeto...

Lepo je pisati Blog med potjo. Tokrat ne bo te možnosti. Morda bo tako še lepše. Želim se naužiti te magične neskončnosti, ki sem jo imel priložnost okusiti ravno toliko, da me je začarala dokončno. Pot bo dolga. Veliko časa bo. Računalnik bodo zamenjala čutila. Zapisi bodo nastajali in ostajali v glavi. In ko se vrnem sredi maja in umirim...hm...le kako mi bo to uspelo, bom poskušal spraviti občutja, ki se bodo porajala med potjo sem, na Blog "moje Morje".

OCEAN...PRIHAJAM!

(klik na "Več o tem", povečaj video in obvezno zvok)

Moj Ocean, ki ga ni bilo...

Nobena plovba ne more nadomestiti druge. »Plovba«, pojem, ki ga razumem kot mešanico dogajanj, ki se prepletajo, ko jadramo, sanjamo, kuhamo, norimo od evforije, fotografiramo, pišemo, pristajamo, spoznavamo nove ljudi, pa spet jadramo, sanjamo, kuhamo, norimo od evforije, fotografiramo, pišemo, pristajamo…, je tako kompleksna stvar, da resnično zahteva najširši pomen. Vsaj tako doživljam sam. Zato ni možno vrednotiti posameznih plovb in jih primerjati med sabo.  Nekatere plovbe nastajajo spontano, nekatere načrtujemo. Sam plovbe načrtujem zelo redko. Ljubše mi je, prepuščati se naključjem, ko zdrsnem med zvezde, se za hip vrnem na zemljo in spet sanjam vesolje…In se je zgodilo, da sem načrtoval plovbo, ki sem jo sanjal vrsto let, ne da bi se tega menda sploh zavedal…