Izdelati novoletno voščilnico, jo natisniti in poslati prijateljem, mi že več let predstavlja poseben gušt. Izbor fotogtrafje na njej ni naključje. Vedno predstavlja spomin, povdarek nečesu posebnemu, kar sem v iztekajočem letu doživljal. Letošnji "prvomajski Vis" je tega spomina vsekakor vreden. Zato izbor fotografije za letošnjo voščilnico tak, kot je...
Vis sva s Ksenijo obiskala v začetku maja, tokrat za spremembo z avtom, kar je omogočalo obisk notranjosti otoka. Barka torej ni bila vezana na Komižki rivi, sva pa midva bila stacionirana deset dni v Komiži. Ko si poleti tu z barko ti je notranjost težje dostopna, vročina pa bi ti, ob ideji za poletni "treking" v notranjost, tako ali tako skisala "mozeg". Vsaj meni.
Plan niti slučajno ni bil "must see", plan je bil "nobenega plana", oz. dihati z otočani, pa če bo to pomenili dve uri piti kavo, bo pač to dve uri...če bo to dve uri "drsati po komiški rivi" z brzino domačinov, bo pač to trajalo dve uri.Tako ali tako srečaš legendo, "Pepeta kalafata iz Komiže" ki je poln zgodb in zgodovine in ki te zaplete v pripoved, da na koncu ne veš ali bi vse verjel ali ne. Boemski Senko Karuza poznavalsko izbira raže pri domačinu in v glavi ti švigajo njegove zgodbe iz objavljenih del, po drugi strani pa veš da spada v "Malo Travno" in tam so zopet neke druge zgodbe...Čas ima na komižki rivi res neko drugo dimenzijo.
In samo na tak način imaš čas za vse in samo na tak način si naredil kljukice na seznamu vsega kar si se namenil, kar sploh ni bilo težko, ker seznama sploh ni bilo. Pika.
Je pa zato ostalo brezmejno časa za "blues v glavi", za fotografijo in še kaj. In ker nisi "stradel", da bi sabo pripeljel morda domače čufte in jih grel, da bi "prišparal"...in ker veš da je del doživljanja otoka, guštati tudi pristno gastronomijo, si dovoliš tudi to. In sva si!
Ni komentarjev:
Objavite komentar