Z Račko v Benetke!

29. maj - 2.junij 2014

Kje so časi, ko smo se v miru in umirjeno pripravljali na jadranja … ko smo na dan odhoda imeli v glavi eno samo, otroško razposajeno in pričakovanj polno, vzhičeno misel: »Mi gremo jadrat!«. Že nekaj dni prej nismo načrtovali ničesar drugega. Imeli smo manj obveznosti. Tiste ki so bile, smo lažje obvladovali in jih načrtovali…kako drugače je danes vse …

četrtek; 29.maj - petek 30.maj 2014

… na dan odhoda …se ekipa štirih Novomeščanov: Gregor, Ksenija, Nataša in Matjaž, vsi še nekaj ur pred odhodom polni neodložljivih obveznosti, komaj sestavi. Ena oseba predčasno zapušča s slabo vestjo sestanek, druga je še v Celju in bo s svojim prevozov prišibala za ostalimi, tretji skoraj v grmovju čaka ob avtocesti na Lomu, kjer ga sodelavci mimogrede »vržejo ven iz avta«, ko so vračajo mimo s službene poti … toliko o dolgočasju v urah pred odhodom! Pas mater !!!!

Pa vendar; »konec dober - vse dobro«, kot se običajno reče ob takih prilikah. Kljub vsemu se pred večerom že vkrcavamo v Vrsarju. Račka čaka!

"Raca" bo plula pod italijansko zastavo že osmič ...

A najprej gremo na zaslužen pir! 

Zdaj se nam ne mudi nikamor več. Formalnosti odjave v kapetaniji smo v Poreču opravili že mimogrede, ko smo prihajali v Istro. Policija dela 24 ur na dan. Tam se bomo ustavili z barko, ko bomo že na poti proti Benetkam. Zdaj je čas v naših rokah. Zapustili bomo za nekaj dni svet, ki nas dela poblaznele robote, bili bomo ljudje, bili bomo na Morju, bili bomo z Morjem! Spet bomo živeli čas, ki ga bo vredno živeti.

  

Pastelne barve ob odhodu iz Vrsarja!

V Poreču pričakamo noč. Formalnosti odjave na policiji so hitro opravljene. Zdaj imamo prost izhod. Ob 23:00 zapuščamo carinski pomol. 

Noč, nam pa se pot šele začenja!

Pred nami je več kot 50 milj plovbe. Ko sem pripravljal vabilo našima gostoma, Nataši in Matjažu, ki bosta prvič prečila Jadran, sem v njem med drugim napisal:

»Jadrali bomo noč in dan, razdeljeni v »gvardije«. Spali bomo med plovbo, kar je najslajše. Skuhali kaj dobrega in si nazdravili. Prečili bomo Jadran, sicer po ozkem delu, pa vendar. Prečili bomo poti veliki ladij in bili tako majhni ob tankerjih. Morda bomo doživeli meglo, da ne veš kje je rit in kje glava. Hrvaško zastavo bo nadomestila italijanska ... «

Zdaj je vse to pred nami. Pojavi se tisti dobro znani občutek žgečkljivega nemira pred novo potjo, pa tudi občutek odgovornosti kapitana. Zaplujemo v noč! Magičen občutek brezmejnosti! 

 

Dvignemo jadra in izginemo v noč...

Kar nekaj časa še vsi duhovičimo v kokpitu. Skupaj pričakamo sredino Jadrana in trenutek proslavimo z zdravljico, pravzaprav s travarico. Nad nami je polno zvezd. Lune ni niti za vzorec. Iz pečice pa dišiiiiiiiii. Ksenija speče kruh ... to je bila pa res dobesedno nočna peka. Še toplega poskušamo. Njami … Bravo Ksenija, dvajset let sem čakal ta dan!

 

Svež kruh spečen sredi Jadrana

Čas je, da se razdelimo v »gvardije«. Dame imajo prednost, zato jim kot kapitan odredim prvo stražo. Dečki gremo spat. Emancipacijo ni za razumeti samo v povezavi z AFŽ in osmim marcem! 

 

Prva "gvardija" - z "limoncami v rokah"!

Dekleti sta prizanesljivi in moški del ekipe pustita spati do 3:30 zjutraj. Sumim, da ni bilo to toliko iz prizanesljivosti, kot to, da »ta zgovornejša« ni uspela tako hitro povedati kaj je vse novega … ha ha ha.

 

Matjažu je dodeljena čast menjave zastave.

Približujemo se severnemu vhodu v Benško laguno

Polovico razdalje smo premotorirali, polovico prejadrali. Veter iz N, NW nam je omogočal udobno in hitri jadranje. Glede na napoved sploh nisem pričakoval toliko in tako lepo jadranje. V Beneško laguno vplujemo skozi severni vhod. Tu sem drugič. Ne preseneča več kaotičen promet po kanalih. Vse povprek vozijo razno razna plovila, vmes pa mirno veslajo

Rodeo v lagunskih kanalih Benetk

Sredi vsega kaosa pa dekle mirno vesla ...

Ob 11 h dopoldan smo že privezani v marini "Sant' Elena", ki je dobre 3 Nm oddaljena od vhoda v beneško laguno na lokaciji   45° 25.6'N in 12° 22'E.

Loakcija marine "Sant' Elena"

Info o marini: Simpatična marina s "klubskim vzdušjem". Prostih mest je izven sezone dovolj. Pozor; zelo je plitvo v področju marine, tako da vsem piska globinomer. Jadrnica Raca ima ugrez 1,8 m in ni bilo problema, čeprav je globinomer kazal še manj... Z večjim ugrezom si to lokacijo verjetno težko privoščimo. Na pomolih je povsod elektrika in voda. V okviru marine so čiste sanitarije s toplo vodo in tuši. Cena: za dva dni in štiri ljudi 80€, pri čemer je vključen "sconti", ki so ga sami ponudili. Cca 10-15 min peš hoje je do Vaporeta in z njim kratka vožnja v center Benetk. Če ti je do hoje ali pa želiš prihraniti denar za karto tudi peš hoje do centra ni veliko.  

Seveda so v Benetkah še druge možnosti. Pred marino, s katero imam lastno izkušnjo, je še ena novejša, sodobnejša. Po kanalu naprej, dobesedeno nasproti Doževe palače je prav tako locirana marina, kjer pa je verjetno dražje, predvsem pa valovitejše, saj je blizu zelo tranzitne poti.

Naša ekipa si je po dvanajstih urah plovbe zaželela peš sprehod do Markovega trga. Postali smo turisti.

Postali smo del turističnega vrveža!

"Zamurci" so bili veseli, da je "prva z desne" pozabila sončna očala v avtu in so ji lahko hitro, seveda po zelo ugodni ceni...prodali nova sončna očala, ko pa so videli kako Matjaž ob tem zavija z očmi, so imeli upanje da bodo šla "za med še dioptrijska"...

sobota 31.maj 2014

Plane smo si zmišljevali sproti.  Soboto smo namenili tržnici in obisku otokov Murano in Burano.

Beneška tržnica je vsekakor obiska vredna. Učki se pasejo in cedijo se sline. Greh bi bil, če se ne bi nič oskrbeli. In smo se... Naj se učki pasejo še vam ob ogledu naslednjih fotk!

 

 

 

Blizu tržnice pa simpatična mini "taverna", za kozarček dobrega vinčka, stoje ... Se pa res ne spodobi, da bi šel mino ...

Tu se ne pije slabih vin...

S kozarčkom rujnega, si dušo priveže tudi posadka Race!

Benetke so zgrajene na 117 otokih, katere ločuje preko 400 kanalov ter povezuje tudi toliko mostov. Po marsikaterem od teh kanalov se lahko pluje, vendar to možnost odsvetujem. Bolje da si privoščimo dnevno karto za Vaporeto (cena 18€ in velja za vse proge) in z njim obiščemo otoke, ki jih želimo videti. Privezi, kjer lahko pristne tudi jadrnica so velikokrat ob kanalih, kjer poteka živahen promet in temu primerno je tudi razburkano morje. Kapitan zagotovo ne bo mirne vesti zapustil barko in šel na oglede...

Murano

Na Murano smo torej odšli v Vaporetom. Vožnja traja cca 30 minut. Otok je znan po izdelovalcih predmetov iz barvitega stekla. V preteklosti (leta 1291) so na ta otok na silo preselilil vse izdelovalce stekla, da ne bi v Benetkah, oz. na glavnih otokih prišlo do požara. Otok je obiska vreden, marsikje si  je možno ogledati izdelavo teh izdelkov v živo. Seveda je vse namenjeno turizmu in prodaji, zanimivo pa je vendarle.

Poleg uporabnih predmetov iz Muranskega stekla so v mestu v tem stilu tudi skulpure

Po vseh barvitostih je pogled na Muranski svetilnik pravi spokoj

Burano 

Otok naj bi bil znan po izdelovalkah čipk, a nas privabijo impresije barvitih fasad hiš. Vse, prav vse so živahno pobarvane. Res ogleda vredno. Sem bi si želel še vrniti!

 

Dovolj je bilo turizma, želimo si nazaj na barko. Čaka nas večerja iz Beneške tržnice ...Vreme je nestabilno, a smo popolnoma zadovoljnji s takim kot je.

 

Nebeške impresije ...

Beneške impresije ...

nedelja 1.junij - ponedeljek 2.junij 2014


Spet smo v centru Benetk. Odločimo se za vožnjo z gondolo po kanalih. Zdi se nam, da smo izbrali pravega gondoljera. Ni vsiljiv, a pove marsikaj zanimivega. Tudi zapoje sem ter tja...znajo pa že novejše kot so "O sole mio.." :)
   

Počasi se nam izteka čas. Odločimo se za peš hojo vse do marine. Vmes najdemo trgovino z ročno izdelanimi maskami. Večina od njih je bila cenjena na več sto evrov.

Kmalu po sedmi uri, v nedeljo zvečer, zapuščamo marino. Odločim se za vožnjo prav v center, vse do Doževe palače. Kapitan si zaželi pogled nanjo iz vode ... Sistem vožnje v kanalih je jasen. Upoštevati moraš, da lahko voziš le na tisti strani treh "stebrov", da eden gleda v plovni kanal, druga dva pa sta na neplovni strani. Na spodnji fotografiji puščica kaže, da lahko plujemo samo po tej strani stebrov, ko je steber št.1 ob boku barke, 2 in 3 pa sta zadaj. Smer vožnje gor ali nazaj je seveda poljubna.

Vozimo vedno tako da imamo steber št. 1 ki je sam, ob boku barke, stebra 2 in 3 pa sta zadaj.

Zaplujemo v "srce Benetk" Doževo palačo in okolico imamo kot na dlani. Promet pa ... hm hm, malo divje pa vendar ni panike.

Sapo nam vzame, ko zagledamo, da v kanal zapluje še velika "kruzarka". Upamo, da kapitan nima spet kakšne "Filipinke na kolenih"... Oddahnemo si, ko vidimo, da jo upravljajo pilotske ladje. Za crkent, ne moremo verjeti, da je tu prostor za vse..

Mega kruzarka v kanalu, upamo, da kapitan nima spet kakšne Filipinke na kolenih...

Beneško laguno zapuščamo skozi srednji izhod (označeno na karti)

Skozi srednji vhod zapuščam Benetke

A še prej se peljemo preko zloglasnega otoka"Poveglia" - otok duhov.

Citiram:

"Poveglia je en najbolj z duhovi obsedlih in zakletih otokov daleč naokoli. Otok leži med Benetkami in Lidom ter je za javnost zaprt.

Na Poveglio so med največjim izbruhom kuge množično vozili trupla in obolele od kuge, jih žive pometali na kupe trohnečih trupel in jih nato sežgali. Uradna ocena je, da je okoli 160.000 ljudi v tistem času umrlo na Poveglii, neuradno se pa govori, da jih je tam umrlo skoraj milijon. Posledično se ribiči v širokem loku izogibajo tega otoka in okolice, saj so prepričani, da se jim bodo v mreže zapletle kosti umrlih. Prekleta naj bi bila tudi zemlja, ker je precejšen del prsti sestavljen iz človeškega  pepela in njihove kosti

Nori zdravnik s poskusi na živih ljudeh

Leta 1922 so na Poveglii pod imenom »dom za ostarele« odprli psihiatrično bolnišnico, ki je obratovala do leta 1968. Legenda pravi, da je v njej nori zdravnik na bolnikih izvajal strašne poskuse, vključno z lobotomijami z dleti, svedri in kladivi. Zdravnika naj bi nazadnje obsedli duhovi kužnih žrtev, ki vladajo otoku. Kmalu po zaprtju je storil samomor – na otoku se je vrgel iz zvonika".

... iz zaplujemo mimo strašne Poveglie, otoka duhov ....

Otok duhov - Poveglia

... ni nam bilo prizanešeno ....obiskal nas je... 

"Beneški gujdek"

Delamo se hrabre in plujemo naprej. Sidral ne bi. Kaj naj potem naredim s "kakšnim prsnim košem", če ga potegnem ven ??? Od marine do izhoda naredimo kakšnih 10 Nm po kanalih. Na sliki je s puščico označen severni vhod (smer našega prihoda) in srednji vhod, skozi katerega mi zapuščamo Benetke. Naša pot od marine do "centra Benetk" in do izhoda iz lagune je označena z modro črto.

Sonce je v zahodu, ko spokojno plujemo mimo zadnjih stebrov.

Takoj za valobranom sidramo. Sprva smo nameravali višje do znanih peščenih plaž, vendar se želimo skriti pred živahnim SW vetrom in v miru skuhati večerjo. Za predjed capesante in nato ribe kot glavna jed. Nikamor se nam ne mudi. Cela noč je pred nami. Računamo, da nam bo vsaj del poti prijazno podpiral našo željo po jadranju omenjeni veter.

Predjed ... capesante

Ricciola za glavno jed, ni bila ravno presežek

Polnoč ocenimo kot primerno za odhod. Prva "gvardija" je tokrat fantovska! Dekletom z zaželiva lahko noč, se oblečeva v jadralne obleke, dodava samonapihljive rešilne jopiče, dvigneva jadra in ... kot pred  štirimi dnevi znova izginemo v noč ... v magičen občutek brezmejnosti ...

Kot pred štirimi dnevi zopet zaplujemo v črno noč ...

Na sredini se spet srečujemo z veliki ladjami. Misli odtavajo na jadranje sredi Jadrana proti Bindisiju ... najraje bi obrnil "premec" v kurz 137°... proti Otrantu!

Ob sončnem vzhodu v daljavi že vidimo slovensko obalo, a je še daleč. Prvi del poti smo pošteno prejadrali, na sredini smo ostali skoraj brez vetra, zadnji del in vse do konca, pa smo spomine obujali zopet pod jadri. Jadralski izplen je bil zadovoljiv. Ob cca 15h pristanemo na carinskem pomolu v Poreču. Potovanja je konec, naših poti in idej pa ne!

Kaj reči ob koncu?

Benetke so kot ustvarjene za pred ali po sezonski jadralski izlet. Nudijo lahko prvo in ne predolgo odprtomorsko izkušnju, ali pa nam potešijo nostalgijo po preteklih poteh. V Benetkah smo lahko tako dolgo, kot nam prija. Dolgčas nam ne bo nikoli .... in če ni drugega razloga ... mah, pa pojdimo tja na tržnico po kilco ribic! 

Saluti - Gregor !