Samotna zimska plovba - šestič!

Za mano je izjemno turbolentno leto, ki ga preprosto ni moč ponoviti. Kljub vsemu mi je uspelo, da sem se v letu 2018 pridružil Jasminu in sva skupaj prejadrala 4200 milj Pacifika in v istem letu sem dobil še dva vnunka. Res neponovljivo leto. 
A pred mano je leto 2019 in spet nova magična zimska plovba, o kateri sanjam celo leto. Plovba na kateri imam dovolj časa za inventuro preteklega in sanje bodočega. Res ne vem, kje sem dobil idejo, da sem ob kreiranju tega bloga na vrhu zapisal Moitessierovo misel, da »Udomačenega galeba ne sprašuješ, zakaj mora vsake toliko izginiti na odprto morje. Pač gre, in to je to.«  Boljše razlage za to zimsko jadraje preprosto ni.

10.januar 2019 

VRSAR - FAŽANA

Noč pred odhodom ne spim več dobro. V glavi že vse kipi. Zbujen sem že ob štirih zjutraj in čakam, da se »uradno zbudim«. Popoldan bom na bark. «LUNGA« čaka. Ne bo šla prvič z mano pozimi. Spet nama bo lepo…

Vrsar

Vrsar je še ves novoleten. Okrašen, kot da čarobni december šele prihaja. Pa je vse že mimo. Le še spomin ostaja na Pulo, Premanturo, Susak in Unije, ker sva se s Ksenijo potepala dobrih deset dni nazaj, za Silvestrovo.

Silvestrovo na Unijah

Izplujem šele ob pol sedim zvečer. Z Nejcem (sin), ki me je pripeljal, si privoščiva pred mojim odhodom še slastno večerjo pri Troštu…..Uuuuuuuu »sem faluuuuu«, bi rekel Iztok Mlakar. Zakaj? Predstavljajte si; odprto kurišče z ognjem…toplo….teletina s krompirčkom izpod peke, pa dobra malvazija….In potem pojdi v noč, mraz in nič. Pas mater! Nejc se zabava, ko vidi, da imam trenutek krize in še malo podpihuje z mislim: »Stari…lej. Pa kaj ti je treba tega? 😊 Lepo prespiš v Vrsarju, v barki bo toplo, podreš kupček in spokojno zasmrčiš 😊. Zjutraj »u izy« kavica, potem pa v miru izpluješ.  
"
»Mouč en pij en jej, si mislim. Naš se ne da". »A smo pezdeti, al' jadralci?« Oblečem termo perilo, toplo, debelejšo mikico, velur »Polarteck« 2000, šal okoli vratu, pošteno jadralsko obleko, debele nogavice, tiste »prave škornje«, kot se za zimsko jadranje spodobi, wind stopper kapo, rokavice in samo molim boga da me ne pritisne »sca…«, ker potem ne bom izplul še nadaljnjih ¾ ure…

Spustim se v noč, Brane Grubar bi rekel: »in se začnem pretepati z vetrom«.  Do sedemnajst vozlov burje imam. Uradna napoved DHMZ je sicer : »Upozorenje: Mjestimični udari NE i N vjetra 35-55, podno Velebita do 65 čvorova. More prema otvorenom sjevernog i srednjeg Jadrana ponegdje 5. Moguće su nevere. » A zima je ob zahodni obali Istre mila in tu so pogoji znosnejši. Ob jakosti vetra kot ga imam, je dobesedno užitek jadrati. Jadram samo s prednjim jadrom in dovolj je. Lunga rezgeta s hitrostjo preko 6 vozlov, vse belo je za nama. Nebo je polno zvezd in ozvezdij. Meseca je komaj kaj. Dobro znani prijatelj »Orion« pomežikne in mislim odtavajo tja daleč na južno poloblo…pod ekvator. Zdi se mi da sem na »INDIGU« z Jasminom in da si bova vsak čas privoščila »Whisky parti«. Uf…
 
Po sedemnajstih miljah spustim sidro pod Fažano. Ne smem naprej. Jutri moram v Pulo, da podaljšam »plovno dovoljenje«, torej se to noč švercam…

pssssssst. Lahko noč!


 11.januar 2019 

FAŽANA - moje zimsko jadranje se žal zaključi

Zjutraj se normalno zbudim. Mrzlo je bilo v barki ko hudič, dvignem temperaturo in želim še malo poležati. Vse še ok. Očitno sem še bral vaše odzive in če celo zbrano odgovoril. 

.....potem zmeda, popolna zmeda v glavi. Ob pogovoru z domačimi in prijatelji se izkaže da se ne spomnim ničesar od včeraj...Zavedam se te zmedenosti in nič ne morem...
Nekako vendarle zapustim sidrišče in pristanem ob pomolu. Mislim, da niti nisem bil popolnoma prepričan kje sem. Obveščena je kapetanija. Čakajo me. Kasneje se na pomol pripelje še rešilec...akcija od doma...
Odpeljejo me z rešilcem v Puljsko bolnico. Ni jasno kaj se dogaja. Prihajata Nejc in Luka. Srečamo se, ko sem že na urgenci. Sumijo na zastrupitev s CO, a v krvi ne najdejo sledi. Kar nekaj preiskav in čakanja sledi. Na koncu bi ne radi obdržali v bolnici na nevrološkem oddelku. Eh...ni ravno moja velika želja in podpišem, da grem na lastno željo v Novo mesto. V vsem tem času se mi počasi sestavlja film od jutra in včeraj nazaj. Sem in tja je še luknja, a večinoma se spomnim.

Nejc ostaja na barki, da jo jutri prepelje nazaj v Vrsar. Pri tem pride do še enega zapleta. Ekstremne oseka....Lunga čvrsto na kobilici v mulju. Počakati bo potrebno plimo. Mene pa Luka pelje v Novo mesto, spet na urgenco, saj sem v Puli obljubil...domači pa drugega tako ali tako nočejo slišati. In spet preiskave. Sam sebi se zdim popolnoma OK. Bolj mi je sumljiv nevrolog, ki me obravnava....;)))))   No, a vidite, da se mi izboljšuje?

Po tretji uri zjutraj je konec preiskav na urgenci. Ob štirih ležim v domači postelji, namesto, da bi bil v "prvi kabini" na barki....

Jebiga; moje tako željene zimske plovbe je za letos konec; Več sreče prihodnjič Gregor...

KONEC PRISPEVKA :(