Ko greš na Morje delati fotografijo...

Obstaja nekaj bedastih vprašanj, ki mi jih kdaj kdo postavi. Dve med njimi sta vsekakor »Kaj delaš na barki?« in »Do kje si šel?« Dobim kar pik'ce… Kako naj takemu razložim, da je zadostni razlog na primer, da grem narediti kakšno fotografijo…

Po pravici povedano sem bil že nekaj preteklih dni obseden z mislijo na »točno določeno«. In to sem šel pravzaprav »delati« te dni. Ni je. Ni bilo pogojev zanjo. Moral bi lebdeti v megli. Drugič. Zgodila se bo tudi ta.

Lepo je, ko te omreži, skoraj obsede ideja, ki postane vodilna misel in te kaj drugega kaj dosti niti ne zanima. Odletiš v svoj svet in si svoboden.

V teh dneh je kljub vsemu nastalo nekaj fotografij. So kot skicirka drobnih dogodkov, pravzaprav občutij, ki so se odvijali v teh lepih jesenskih dneh v moji glavi in kje drugje seveda kot na Morju. Odražala naj bi »radoživo barvitost jeseni«, »iskrivo svežino«, »spokojnost v monokromatskosti« in »sladkost črnine«

Tako nekako, drugače ne znam povedati!