VABILO!

Samotna zimska plovba - šestič!

Za mano je izjemno turbolentno leto, ki ga preprosto ni moč ponoviti. Kljub vsemu mi je uspelo, da sem se v letu 2018 pridružil Jasminu in sva skupaj prejadrala 4200 milj Pacifika in v istem letu sem dobil še dva vnunka. Res neponovljivo leto. 
A pred mano je leto 2019 in spet nova magična zimska plovba, o kateri sanjam celo leto. Plovba na kateri imam dovolj časa za inventuro preteklega in sanje bodočega. Res ne vem, kje sem dobil idejo, da sem ob kreiranju tega bloga na vrhu zapisal Moitessierovo misel, da »Udomačenega galeba ne sprašuješ, zakaj mora vsake toliko izginiti na odprto morje. Pač gre, in to je to.«  Boljše razlage za to zimsko jadraje preprosto ni.

Slovo od "velikega Oliverja" v Splitu!

Beseda »Oliver« je dovolj. Pove vse!

Spomini zavrtijo film v preteklost…Doživeti, da ti »estradnik Oliver«, kdo ve koliko let že nazaj, v Vela Luki, kje pa drugje, pridrži »cimo« ko pristajaš, je posebno drag spomin, ko se »iz prve roke« zaveš, da gre za Človeka in da veliki »Č« pač ni naključje in da je nalepka »estradnik« zanj pravzaprav žaljiva.

…vmes se je zavrtelo kolo življenja. Tako in drugače. Oliver pa…kot tetovaža, te spremlja celo življenje, če ti je enkrat zlezla pod kožo…

Split; 31 julij 2018:

Jadrnica "Lunga" obotavljajoče reže brazdo proti Splitu. Danes se tam poslavlja  Split od "njega", ali pa "on" od Splita, saj je vseeno. Dejstvo je, da Oliverja Dragojevića, maskoto Dalmacije ni več...

...pas mater, pa smo mislili, da se to skoraj ne more zgoditi...

PACIFIK 2018

... nisem verjel, a "karte so se premešale na novo". Priložnost, za katero sem bil prepričan, da je ni več,...se je ponudila ponovno. In zdaj je tu. "Moj Ocean"! Tako željna plovba... Jasmin čaka pred Panamskim prekopom. Pridružim se mu v sredo, 28. marca. In potem greva. Čaka naju več kot 3800 milj. Spet bom videl ozvezdje južnega križa. In tam, v Polineziji, se bo zgodba združila z že doživeto...

Lepo je pisati Blog med potjo. Tokrat ne bo te možnosti. Morda bo tako še lepše. Želim se naužiti te magične neskončnosti, ki sem jo imel priložnost okusiti ravno toliko, da me je začarala dokončno. Pot bo dolga. Veliko časa bo. Računalnik bodo zamenjala čutila. Zapisi bodo nastajali in ostajali v glavi. In ko se vrnem sredi maja in umirim...hm...le kako mi bo to uspelo, bom poskušal spraviti občutja, ki se bodo porajala med potjo sem, na Blog "moje Morje".

OCEAN...PRIHAJAM!

(klik na "Več o tem", povečaj video in obvezno zvok)

Moj Ocean, ki ga ni bilo...

Nobena plovba ne more nadomestiti druge. »Plovba«, pojem, ki ga razumem kot mešanico dogajanj, ki se prepletajo, ko jadramo, sanjamo, kuhamo, norimo od evforije, fotografiramo, pišemo, pristajamo, spoznavamo nove ljudi, pa spet jadramo, sanjamo, kuhamo, norimo od evforije, fotografiramo, pišemo, pristajamo…, je tako kompleksna stvar, da resnično zahteva najširši pomen. Vsaj tako doživljam sam. Zato ni možno vrednotiti posameznih plovb in jih primerjati med sabo.  Nekatere plovbe nastajajo spontano, nekatere načrtujemo. Sam plovbe načrtujem zelo redko. Ljubše mi je, prepuščati se naključjem, ko zdrsnem med zvezde, se za hip vrnem na zemljo in spet sanjam vesolje…In se je zgodilo, da sem načrtoval plovbo, ki sem jo sanjal vrsto let, ne da bi se tega menda sploh zavedal…

Lunga gre na Mythos

Prvo potovanje v Grčijo z "Raco" je bilo avgusta, leta 2012, ker sem preprosto dozorel za tako pot. Drugo, leto kasneje in še vedno z Raco, ker sva želela videti, kako Grčija izgledena začetku sezone. Letos, z Lungo greva, ker...je preprosto v Grčijo lepo in ker z Lungo tam še nisva bila. Kam? Do kje? Kako? Tega skoraj vedno na začetku ne vem, ker odločitve sprejemam na poti. Tako mi je najlepše...To mi predstavlja svobodo, ki jo tako potrebuje "vodnar Gregor" 😊

Teden dni svobode ...

25. februar - 3. marec 2017

Končno mi uspe po jesenski poškodbi (bum, jadro) barko sestaviti nazaj v kondicijo, kot se za »Lungo« spodobi in končno mi uspe v službi »skockati« proste dni. Spet grem sam na »samotno plovbo«, kot jo imenujem in kar počnem že nekaj let. Solo jadranje je nekaj posebnega. Ti je všeč, ali pa ti preprosto ne pade na pamet, da bi se sam klatil po Morju. Jaz se kakšenkrat rad sam klatim. Še celo leto se mi nato vrtijo v glavi prizori iz teh dni. Ko si sam, preprosto vse doživljaš mnogo bolj intenzivno.

Samotna zimska plovba - III. del !

(19. – 27. februar 2016)

Dvakrat preložen odhod... Prvič naj bi štartal takoj po novem letu, a me je podrla viroza, da se je kar kresalo. Tolažil sem se z vremenski pogoji, ki so bili tako ali tako obupni. Odpravljal sem se drugič, vse spakiral, pa me je viroza še drugič poljubila…Srčkano! Pred tem menda deset let niti kihnil nisem. Spet sem se tolažil z vremenom, ki je bilo v resnici tudi v tem terminu  obupno. V dežju in z jugom proti jugu ni ravno opcija, ki bi si jo želel. A glavni razlog je bil seveda zdravstveno stanje. Kašljal sem tako močno, da sem želel slišati mnenje moje  zdravnice, če je z mojimi pljuči vse ok. Pristal sem na urgenci, češ da v splošni ambulanti niso več kos navalu bolnikov…

Jadranske "razglednice"

(28. junij - 28. julij 2015)

Bi, ne bi, bi ne bi…je dolgo časa dvobojevalo v meni, ob misli na pisanje bloga med letošnjim dopustom.  Odločitev za »da« ja padla kasneje, v zalivu Sakarun na Dugem otoku. V Blogu »moje Morje« navsezadnje še ni zapisa dopustovanja po Jadranu, kjer pa se vendarle največ klatim. Pa naj bo! Ne bo šlo za kronološko zapisovanje dogodkov, bolj zapise določenih dni, dogodkov, tega pač, kar se mi bo zdelo vredno zabeležiti. Pisanje bloga je vsekakor delo, a tudi izziv. Dan ob tem na nek način doživljaš drugače,  intenzivnejše. Fotografija ima možnost, da ne postane sama sebi namen…hm, no ja….pa zaplujmo!

Samotna zimska plovba - II. del !

9. - 16. januar 2015

»Ko enkrat začutiš izziv in svobodo solo jadranja, "si želiš spet". To se je zgodilo meni…« Pred tremi leti, skoraj na isti dan sem prvič izplul sam ... Nima smisla spraševati zakaj ...Morda je najboljši odgovor misel Bernarda Moitessiera, ki je zapisan tudi v uvodu tega bloga: »Udomačenega galeba ne sprašuješ, zakaj mora vsake toliko izginiti na odprto morje. Pač gre, in to je to.«